Čebelarski nasveti:

Vsebina:

1 Kaj mora vedeti čebelar začetnik pri izbiri panjev
1.1 Kdo čebelari

2 Preprečevanje rojenja z matično rešetko

3 Odgovor mladi čebelarki

4 Uničevanje varoje
4.1 Prvi Preizkus
4.2 Drugi Preizkus
4.3 Tretji Preizkus
4.4 Razlaga

5 Moje izkušnje z oksalno kislino
5.1 Novosti o oksalni kislini
Prevedeno z odobrenjem avtorjev:
- Dr. med.  Rodoljub  Živadinović
- Ing. Vlastimir Spas
- Dr. med.  Rodoljub  Živadinović
5.2 Uplinjanje
5.3 Kapanje
5.4 Končne ugotovitve

6 Rezultati zimskega zatiranja varoje z oksalno kislino

7 Mitag - 20

8 Rotenon

1. Kaj mora vedeti čebelar začetnik pri izbiri panjev:

Prispevek v nadaljevanju bo po mojem mišljenju prispeval k boljšemu razumevanju, oziroma pomoč pri zelo pomembni zadevi, to je pri odločitvi o izbiri panjev, za čebelarje začetnike. K temu me je spodbudila debata po Internetu. Smatram da sama debata, kot se pač vodi , ni nobenemu v pomoč, ne da bi to lahko smatrali za koristen nasvet. Tu se debatira neargumentirano, neupoštevajoč pogoje posameznika čebelarja začetnika. Po starem reku, vsak berač svojo malho hvali. Če bo prispevek koristen, ga uporabite, v nasprotnem v koš znim.

1.1 Kdo čebelari:

Čebelarje lahko delimo v dve pomembne skupine. To je ljubiteljske čebelarje in tiste ki vidijo v čebelah svoj vir zaslužka, za svoj vsakdanji kruh. Vsak človek že od nekdaj stremi k naravi, do določenih stvari pa ima še posebno veselje. Nekateri smo ta odnos do čebel že podedovali, in ga imamo tako že v genih. Drugi pa vidijo v čebelah svoj konjiček, veselje in radost, kljub neljubim stranskim učinkom - pikih. Ti piki pa so lahko tudi koristni do neke mere "zdravju".
Zaželeno je, da se čebelar začetnik vpraša kakšen je njegov cilj in pri načrtovanju upošteva nekatere kriterije ,ki mu lahko pomagajo pri izbiri določenega tipa panja.

Bo čebelaril ljubiteljsko ali z namenom materialnega, se pravi da si bo s tem služil svoj vsakdanji kruh.
-Ljubiteljsko, pri tem si prav gotovo zamišlja, da bo imel svoje čebele čim bliže svojemu domu, oziroma kar na svojem vrtu. Tako bo lahko vsak prosti čas iskorisril, da bo pri njih. Ali želi imeti lepo urejen čebelnjak, katerega bo s ponosom razkazoval prijateljem, znancem in pri tem doživljal prijetne trenutke ob gledanju čuda narave. Lahko se tudi odloči da postavi le posamezne panje (brez čebelnjaka si postaviti le posamezne panje), če ima na razpolago veliko prostora. V takem primeru se lahko odloči za nakladnje.
Pri vsem tem pa je pomembno, če živi v urbanem naselju, da upošteva maksimalno še možno število panjev. Namreč poznam primer, ko je imel 10 do 15 družin in ni bilo pri sosedih opaziti motenja. Ko pa si je čebelar povečal svoj čebelnjak na 30 ali več , pa sosed pravi da je postalo neznosno nadležno.
Pri tem je namreč potrebno ustrezno urediti sosedske odnose . Marsikdo bo rekel, daj sosedu kozarec medu pa bo urejeno, pa ni vedno to uspešno.
Kakšne panje bi mu v takem primeru svetovali? Za v čebelnjak predvsem panje AŽ različnih tipov, predvsem panje ki se odpirajo od zadaj ter prašilčke za vzgajanje mladih družin.
Pri tem ima zelo veliko izbire. Običajne AŽ, tri etažne, AŽ panje z zakladami, maksi panje, Kirarjeve. Mogoče tudi predstavljene v Lukovici z vrtljivim plodiščem (ti pač po mojem mnenju še niso dovolj preizkušeni). Te izvedbe panjev tudi zahtevajo posebno izdelavo čebelnjaka, posebno točilo in še marsikaj.
Mladi čebelar si bo moral pred odločitvijo poiskati literaturo in jo temeljit proučiti, si poiskati mnenja čebelarjev, ki so lahko zelo koristna. Praksa je včasih več vredna kot vsa literatura. Seveda je odločitev težka, saj finančni vložek ni majhen, posebno pri začetniku.
Tudi na domačem vrtu lahko postaviš nekaj nakladnih panjev. Vendar je potrebno upoštevati, da rabijo večji prostor in da imaš prost dostop iz vseh strani za delo. Ni pa za zanemariti samega ambijenta. Namreč za ljubiteljsko čebelarjenje je pomembno ali sediš pred luštnim čebelnjakom ali pred nakladnim panjem. To je velika razlika, potrebna temeljitega razmisleka.
V koliko pa si na obrobju naselja in poseduješ večji prostor, travnik ali kaj podobnega, tedaj pa imaš večjo možnost. Lahko si postaviš čebelnjak, v katerem imaš lahko večjo število panjev tudi 100 ali več. Izbira pa je lahko prav tako pestra kot zgoraj opisana.
Pri tem je potrebno omeniti, da za velikost čebelnjaka 5m x 4m potrebuješ le lokacijsko informacijo. Za večji čebelnjak pa že potrebujete gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi načrti.
Čebelarji začetniki (ki so lahko tudi ljubitelji čebel) ki si imajo v prihodnosti namen služiti s tem svoj vsakdanji kruh in posedujejo večje travnike, pašnike, gozdne površine, na katere lahko postavijo večjo število panjev (100, 1000 ali več), se ponavadi odločijo za nakladne panje. Ti panji imajo verjetno največji donos medu in drugih čebeljnih pridelkov.
To je že v nekem smislu proizvodnja, ki tudi zahteva drugačen pristop čebelarjenju (več delovne sile, delovnih pripomočkov). Naj omenim da imajo že v tujini posebno prirejena vozila za dviganje naklad. Pri nakladnih panjih je pri delu večkrat potrebno dvigovati naklade, ki pa niso lahke. Dokler si mlad in močan pri majhnem številu ni problem. S časoma pa to početje postane zelo obremenjujoče. Marsikateri čebelar ki ni več tako mlad jih je prepusti mladim, sam pa si je ponovno preskrbel običajne ali novejše AŽ panje.

Čeprav je Slovenska značilnost da imamo najraje dodobra preizkušene AŽ panje različnih izvedb, se že tudi veliko čebelarjev odločajo za naklade panje. Velik pomen pri tem je kje in v katerem delu Slovenije čebelariš. Največ je odvisno tudi od pašnega okoliša. Tam kjer je v večji meri vsako leto dobra paša se to prav gotovo izplača. Seveda pri vseh drugih že navedenih pogojih.
Poudariti je treba: Vsak panj za katerega se bomo odločili ima dobre in slabe lastnosti. Nekateri pa imajo vseeno kar lepe prednosti. Tu nimam namena favorizirati določen tip panja. To prepustim literaturi in mnenju več čebelarjev. Vse informacije je potrebno dobro prespati in se po najboljši možnosti pravilno odločiti. Kasneje nam bo to v veliko zadovoljstvo in veselje.
Čebelarji, ki se odločijo da bodo čebele prevažali na različne paše, imajo veliko število panjev. Za prevoz pa potrebujejo posebna prevozna sredstva.

Mladim čebelarjem začetnikom, poleg zgoraj navedenega ,svetujem: Zbirajte različne nasvete, mnenja, črpajte znanje iz literature, jih dobro preučite ter kar je dobrega uporabite. Kar se tiče dela s čebelami je prav tako kot v sadjarstvu. Razlika je velika med delom na velikih plantažah ali med delom na majhnih vrtovih.
TAKO JE TUDI V ČEBELARSTVU.

2. Preprečevanje rojenja z matično rešetko

Kako namestimo matično rešetko prikazuje slika trietažnega panja pod rubriko "SLIKE - trietažni panj". S to preprosto napravico si uspešno in učinkovito olajšamo delo v času rojilnega razpoloženja. Ni nam treba pred čebelnjakom paziti nanje ali plezati po drevju. Mirno lahko gremo od doma ali na dopust. Res je, da se po daljši odsotnosti za matično rešetko naberejo mrtvi troti, toda te lahko odstranimo ko se vrnemo. Če smo pa doma, tedaj trote pozno popoldne izpustimo, da opravijo svoje potrebe. Prezgodaj to ne smemo narediti, kajti lahko se zgodi da družina še lahko zroji. Pri tem postopku tudi ni nevarnosti, da bi družina izgubila matico. Ni se še zgodilo, da bi taka družina ostala brez matice. Čebele se že zmenijo, katero matico bodo zadržale. Če se odločijo za mlado matico, se ta po rojilnem obdobju uspešno izpraši. Je tudi uspešen preprečevalni postopek, če slučajno spregledamo pri pregledovanju in pustimo nezaželen matičnak.
TI dve sliki prikazujeta, kako se po rojenju, oziroma po približno 10. minutnem izletu vračajo nazaj v panj. Možno je tudi, da se roj tudi usede. Kaj kmalu same ugotovijo, da ni z njimi matica, zapustijo to mesto zapustijo in se vrnejo v panj.

Za povečavo klikni na posamezno sliko

3. Odgovor mladi čebelarki

Odgovor mladi čebelarki LADIKI, o sladkorni raztopini, limonovem soku, ter kvasu. Smatram, da bi to koristilo marsikateremu mlademu čebelarju.

Vesel sem vašega vprašanja, ki zahteva bolj podrobno razlago, še posebej sedaj, ko iščete nasvete in izkušnje čebelarjev. Vedeti morate, da izkušnje tudi vedno niso dobre in jih je potrebno jemati tudi z rezervo, pa vendarle boste našli v mojem dopisu kaj koristnega. Ne bo odveč če to malo razširim na delo, ki nas v letošnjem letu še čaka. Prvo in najvažnejše je uničevanje Varozo. Po prvem,oziroma drugem točenju konec julija, začetku avgusta se prične že razvoj zimskih dolgoživih čebel. To napravimo takrat, ko imamo zaradi točenja vse medene sate pobrane iz panja. Dimim z AMITRAZOM na dimkotom. Vstavim testne vložke na podlagi tega ugotovim stanje v panju in določim kolikokrat je potrebno ponovno dimiti. Priporočljivo je, da pade ene varoze na dan, tako smo uspešno opravili z uničevanjem varoze. Po dimljenju vstavimo iztočene sate nazaj v panj. Po zadnjem točenju, običajno konec avgusta, začetek septembra (5.-10.) pa pričnemo z krmljenjem. Sladkorno raztopino 1:1, oziroma 1:2 v korist sladkorja dopolnim z čaji. V zavrelo vodo dam pest pelina, rmana, melise in žajblja, to stoji toliko časa, da se ohladi in nato precedimo. Drugi dan dam v sladkorno raztopino samo 3 velike žlice CEDEVITE (v količino 10 l za 10 družin). Že pokojni dr.Pokljukar je zapisal, da s tem čebele dobijo vse potrebne vitamine, tudi z C vitaminom za uspešno prezimitev. Nekateri čebelarji čaj naredijo iz mladega hrastovega lubja, ki prav tako blagodejno deluje na presnovni trak čebel. Tudi sam sem to že preizkusil, pa so čaj iz omenjenih zelišč pokazali boljše učinke. Na vprašanje, sladkorna raztopina, limonin sok, ter kvas pa kole. Nisem še zasledil, da to mešanico uporabljajo za krmljenje, ne v literaturi ne med čebelarji. Limonin sok namreč vsebuje C vitamin, vendar po sedaj znanih podatkih ni bila napravljena analiza o količini C vitamina v soku pa tudi same limone so glede vsebovanja različne, tako, da se ne more določiti količina soka, koliko jo moramo dati v sladkorno raztopino, da bo prav za čebele. Ko še nisem dodajal CEDEVITE sem kupil v LEKARNI C vitamin, ki sem ga v količini 10 l raztopine dodal 3male kavne žličke (10l raztopine je za 10 družin). Kvas je beljakovina, ki z dodajanjem čebelam nadomesti cvetni prah. Tako, že ga skozi leto smukate in če ga ni zadosti v panju se ga dodaja ne v sladkorno raztopino, temveč suhega zmešamo z sladkorjem v razmerju 1:50 (l kg kvasa 50 kg sladkorja). Običajno imajo čebele na zalogi vedno dovolj cvetnega prahu, tako kvasa čebele ne potrebujejo. Dobijo pa se tudi za spomladansko dokrmiljevanje pogače, ki vsebujejo kvas, če je potrebno. Seveda čebelarji skušajo z vsemi mogočimi sredstvi ohraniti čebele čim bolj zdrave. Različne metode in dodatki pri zimskem krmljenju vplivajo eni dobro, drugi slabo, pri tem je potrebno biti previden. Sam uporabljam le čaje iz omenjenih zelišč, ter CEDEVITO. Poleg cedevite dodam tudi česen. V omenjeno količino dodam dva stroka česna, ki ga z paličnim mešalcem zmeljem (z malo medu) da se utekočini. To je zelo učinkovito sredstvo. želim vam veliko uspehov z čebelami in upam da sem vam kaj uporabljivega povedal.
Glede pokladanja zimske zaloge, pa takole. Močna družina čez zimo in še za spomlad, do konca aprila, potrebuje 1o-12kg medu ali sladkorne raztopine. Za nakladnje panje pa pravijo da 14-15kg, za panje z zakladami pa nimam izkušenj. Po logiki bi rekel tole.
Družine so v zimskem času ne glede na vrsto panjevrazlikujejo po številu čebel , oziroma , po moči. Eni zasedajo 4 sate pa tja do 6-7 satov. V takem primeru bi dal šipki družini kakšen kg. manj. Takega primera še nisem imel, ker šibko družino pridružim drugi družini. Kako določiti, koliko dati posameznemu panju. Sam naredim takole. Ko pričnem z dodajanjem(pričetkom okoli 5 septembra), namreč po mojem ni potrebno hiteti, saj bi s tem matici preprečili potreben prostor za zaleganje zimskih dolgoživih čebel. Sprva dam vsem enakopo 8 l. omenjene mešanice, potem pa sem pogledal koliko imajo zaloge. Pred časom sem pregledoval vse družine, sedaj pa samo močne in šibke. Kako to naredim? Sat potegnem do polovice iz panja in ocenim koliko zaloge tako da precenim ploskve zadelanih medenih celic, namreč 1dm2satu ima 1/3kg medu. Tri take ploskve imajo 1kg medu. izdelan sat v A.Ž. panju ima skoraj 9 dm2 površine. V popolnoma zadelanem satu je 2.5 kg medu, seveda so taki sati redki. Zaradi lažje ocene si napravim razpredelnico v katero vpišem težo posameznega sata. Vse sate v panju tako ocenim in dobim količino zimske zaloge ki jo že ima. Sčasoma postane to rutina , s katero določiš, koliko posamezna družina še potrebuje. Pri tem se lahko tudi zmotiš, zato dam kg. ali dva več. Po mojem mnenju ste vi bili preveč radodarni. Taka radodarnost, čeprav je to lepa, je čebelam škodljiva. Na zelo medenih satih slabo prezimijo. Prevelika količina medu pa slabo vpliva zlasti v spomladanskemu razvoju, ker ni prostora za zaleganje matice. Znano je da od novembra do februarja čebele porabijo povprečno 1kg.medu. Zato je v marcu, ko bi se zalega morala že množiti, satje še polno medu. Tak panj, zaradi preveč medu, in premalo zalege, zaostane v razvoju. Zadostuje 12 kg., mogoče kakšno kilo več , kar je čez je preveč. Tako je učil že daljnega leta 1934 , v svoji knjigi ˝Praktični čebelar˝ od Donat-a Jug. Koliko raztopine sladkorja potrebujemo, da nadomestimo enakovredno količino medu? Na primer, če panj potrebuje dodatno 4 kg medu, moramo dodati 6 litrov sladkorne raztopine, se pravi 34 % več. Namreč v sladkorni raztopini je veliko vode ,ki ga čebele izločijo, pa tudi pri predelavi sladkorja v invertnega, porabijo tudi precej sladkorja.
Glede družine ki zaseda samo dva sata inmatica ne zalega, pa sumim, da matica ni oprašena in da je ostala trotova, s tako družini ni pomoči. Če pa Matice ne najdemo je možno da je brez matice,in zalegajo trotovo zalego čebele same. To družino bi dodal eni drugi družini, ali pa ometal čebele pred čebelnjak, da si izprosijo domovanje pri drugi družini. Skoraj nima smisla slabiča za zimiti. Poizkusiti pa tudi ni greh, saj si s tem pridobivamo svoje lastne še kako potrebne izkušnje.
Glede omejevanja gnezda, imam sledeče mnenje. Pri nakladnih panjih so verjetno potrebne, medtem ko za AŽ panje pa po mojem mnenju ni potrebna.
Kaj se dogaja v panju pozimi? Čebele so v gruči, gibljejo se počasi od zunanjega obroča v notranjost, pri tem vzamejo nekaj hrane ki jo potrebujejo zase in za vzdrževanje notranje temperature gnezda. Po mojem mnenju zunanja temperatura ob gnezdu ni pomembna. Prepričan pa sem da je zračnost bolj pomembna saj s tem preprečujemo zatohlost in plesnivost, kar je za čebele bolj nevarno.
Kdaj vstaviti te pregrade? Takrat ko so čebele že v gruči, in ko ugotovimo koliko ulic zasedajo. Marsikateri čebelar čez zimo pusti v medišću satovje, kar pa ni nič narobe. Jaz tega ne puščam zaradi lažjega spomladanskega izločanja starega satovja.Čebelarji pa pravijo, da vedno pustijo satovje v medišću in da se jim to dobro obnese.
Pa še to ko bodo zunanje temperaturepadle pod O stopin bomo toplo zadelali panje . Ne vem če sem omenil , da sam panje zadelam z penasto gumo, vrata pa pusti odprta prav zaradi zračenja. Ker penasta guma prepušča vlago nimam nikoli težav z njo v panju.

Čebelar se uči celo življenje. Ko misli da zna vse, naleti na nove težave. Med te težave štejem tudi zatiranje zajedalcev (varoje). Tu sem napisal svoje izkušnje.

4: Uničevanje varoje:

Na podlagi tabele, ki jo je v novemberski številki Slovenskega čebelarja objavila mag. Mira Jenko Rogelj, ugotavljam, da v minulem obdobju z zatiranjem varoje ne moremo biti zadovoljni, zlasti če upoštevamo da so nekateri čebeljnaki ostali povsem prazni. Seveda za to ni kriv samo čebelar, ampak se postavlja tudi vprašanje, ali znamo s sredstvi, ki so nam na voljo, varoje sploh pravilno zatirati, pa tudi, ali so navodila, ki jih dobimo, ustrezna, da bi dosegli maksimalen učinek zatiranja.
    Čeprav že beremo, da je hemovar postal neunčinkovit, sem z njim naredil preizkus. Zanimalo me je, zakaj postane zdravilo po določenem času uporabe neunčinkovito. Upošteval sem navodila veterinarjev in za vsako družino uporabil štiri kapljice. Te sem nakapal na lističe, ki jih dobimo poleg zdravila, za preizkus pa tudi na tako imenovane ploščice dimko, izdelek Marjana Košaka iz Domžal. Ploščice dimko so izdelane iz čiste celuloze, narežemo pa jih na manjše, velikosti 5 x 1,5 x 0,5 cm.

Gre za odličen naravni izdelek za dimljenje oziroma umirjanje čebel pri čebelarskih opravilih v panju. Glede na enakomerno širjenje dima po prostoru, lahko prižgane ploščice dimko, nakapane z hemovarjem, postavimo na tla panja pred mrežo. Za tesnjenje uporabimo 6 cm debelo penasto gumo.
    Hemovar nakapamo 1 cm pod delom, ki ga prižgemo, pri tem pa imamo dovolj časa za postavitev in tesnjenje vrat, ker dimko izgoreva počasneje od zgoraj navzdol.

4.1 PRVI PREIZKUS 1998

Iz tega preizkusa je razvidno:
    1. da sem s ploščicami dimko dosegel veliko večjo učinkovitost hemovarja
    2. da je odločilnega pomena čas delovanja hemovarja na vatozo.

4.2 DRUGI PREIZKUS 1999

DIMLJENJE S HEMOVARJEM - 1999 (HUDA OKUŽBA Z VAROJO)

V tej tabeli navajam samo panja, ki sta bila najmanj in najbolj okužena z varojo. Rezultati so enaki kot leta 1998. Spet je bil hemovar veliko učinkovitejši, če je bil nakapan na ploščice dimko. Odstotek učinkovitosti si lahko izračunate sami.
    Leta 2000 sem čebele zdravil samo s hemovarjem, nakapanim na ploščice dimko. Dogajalo pa se je nekaj presenetljivega: namesto da bi se število odpadlih varoj po vsakem dimljenju zmanjšalo, je bilo njihovo število vsakič večje.

4.3 TRETJI PREIZKUS 2000

Naravno odpadle po 48 urah

Zdravljenje:

Pri številu odpadih veroj je presenetljivo to, da sem našel kar polovico varoj temne barve (domnevam, da so to stare varoe), preostale pa so bile majhne in svetle, kot bi šele prišle iz čebelje celice. Med njimi je bilo veliko zelo majhnih, komaj opazno celo s povečevalnim steklom.
    Le od kod so se vzele? Če je moja domneva točna, potem so čebele same začele čistiti varoe iz čebeljih celic. Če je to res, potem kmalu ne bo več težav s tem zajedalcem. Seveda so možne tudi drugačne razlage.
   Vse to sem ugotovil na podlagi praktičnega preizkusa. Da bi res znali ravnati s posameznimi sredstvi za zatiranje varoe, pa bi bilo treba znanstveno preučiti vsako zdravilo posebej ter objaviti navodila o tem, Med pogovori s čebelarji sem zvedel, da ti različna zdravila uporabljajo na zelo različne načine: eni se držijo navodil, drugi pa na listič nakapajo od 3-10 kapljic. Pri čebelarju, ki je nakapal do sedem kapljic na listič, so začele odmirati tudi čebele. Gospod Košak iz Domžal, ki uporablja svoje ploščice dimko, pravi da je z 10 kapljicami dobil odlične rezultate.
    Zelo pomembno je tudi to, kakšno kapalko uporabljamo, saj so kapljice iz različnih kapalk različno težke (na laboratorijski tehtnici tehtajo od 0,026 g do 0,034 g). Majhna a zelo pomembna ugotovitev.

4.4 Razlaga:

A - Hitro izgorevanje hemovarja, nakapanega na lističe, visoka koncentracija plinov, ki pri večji dozi povzroči smrtnost čebel.
B1,A1 - Zaradi ventilacije čebel zmanjšamo koncentracijo plinov.
B - Počasno izgorevanje hemovarja, nakapanega na pločico dimko, enakomerna koncentracija plinov.
1 - Meja koncentracije, pri kateri začne hemovar uničevati verozo.
2 - Meja koncentracije, pri kateri hemovar že usmrti čebelo.
C - Manevrski prostor določanja koncentracije hemovarja.

Prav to pa je moja naloga v prihodnjem letu, namreč ugotoviti, kolikšna je največja doza hemovarja na ploščici dimko.
   In kaj sam sklepam iz diagrama? Ob uporabi lističev, nakapanih s hemovarjem, se je izkazalo, da zaradi hitrega izgorevanja nastane močna koncentracija plina, ki deluje le kratek čas. Čebelar, ki je na običajen listič nakapal 7 kapljic, torej skoraj za 100 % večjo koncentracijo, je s tem povzročil tudi smrt čebel. Ob uporabi ploščic dimko pa je koncentracija plinov v panju zaradi počasnejšega izgorevanja pliniv manjša (pri tem moramo upoštevati tudi ventilacijo čebel), plini pa po mojih izračunih delujejo kar desetkrat dlje. Glede na to lahko na ploščici dimko brez večje škode za čebele nakapamo kar za 100 % večji odmerek, torej 8 kapljic na družino v AŽ panju. Kako pa večja koncentracija vpliva na veroe, si lahko predstavljate sami. Dosegli bi večjo smrtnost veroj, preživelo bi jih manj, s tem pa bi bilo tudi manj potencialnih potomcev, ki bi lahko postali odporni na določeno kemijsko sredstvo. Vse to so seveda za sedaj le moje domneve, za potrditev tega pa bi bile potrebne raziskave. Za vse to sseveda potrebujemo tako materialna kot tehnična sredstva. Upam, da nam bosta pri reševanju tega problema država in vetirinarska služba priskočili na pomoč. Čeprav je, kot pravijo nekateri, hemovar zdaj že preteklost, sam nisem takega mnenja, saj rezultati pri meni kažejo nekaj povsem drugega.
   Ob tej priložnosti prosim, če mi lahko tisti, ki ima knjigo Praktični čebelar, avtorja Fr. Donata Juga, ki je čebelaril v samostanu na Brezjah (izžla je leta 1934), le to odstopi ali proda. Knjiga je odlična, in če bi jo prej prebral, bi imel marsikateri pripomoček v svojem čebelnjaku in v marsičem bi drugače ravnal s čebelami.
   Vesel bom če bom na te moje izkušnje prebral tudi komentarje drugih čebelarjev oziroma strokovnljakov, saj bi s tem mogoče spodbudili tudi drugačne ideje.

5: MOJE IZKUŠNJE Z OKSALNO KISLINO:

   Sedaj pa k stvari, očitno sem se pravilno odločil za Oksakno kislino, trdim, če že uporabljaš strupena sredstva, vzemi najmanj škodljiva. Literatura pravi, da imamo tri enaka učinkovita načina zimskega zatiranja, z pršenjem, kapanjem in uplinjanjem. Pršenje po satovju je po mojem neprimerno. Če hočemo, da učinkovito zatremo varoe, mora biti družina brez zalege. V tem času, konec novembra, začetku decembra pa so temperature že tako nizke, da so čebele že v zimski gruči, delno tudi že nepokretne in ne vem kakšna korist ali škodo bi napravil z razdiranjem čebelne gruče.
   Odločil sem se za način kapanja in uplinjanja. Ko sem pričel z delom sem to zadevo temeljito preučil in že tedaj takoj ugotovil nekaj nesorazmerij v navodilih o zatiranju varoe z oksalno kislino. Pa si poglejmo dva stavka iz navodil.
   Citiram: zatiranje varoe pred sredino novembra ni priporočljivo, ker se še vedno lahko pojavijo izletni dnevi, med katerimi se čebele znova lahko okužijo z varajo. Sedaj pa še stavek s konca teh navodil. Pri ugotavljanju števila varoj v družini s štetjem naravnega odpada, moramo pri uporabi Oksalne kisline upoštevati, da je zanju značilno podaljšano delovanje, zato smemo naravni odpad ugotavljati šele 30. dan po uporabi Oksalne kisline.
   Sredi novembra do sredine decembra so še vedno lahko izletni dnevi, kar ni nič narobe še celo dobrodošlo, kajti če ima Oksalna kislina podaljšano delovanje, potem slučajno preneseno varozo Oksalna kislina uniči prav zaradi podaljšanega delovanja. Pomembno po mojem mnenju je le da ni nič zalege v družini, kot tudi ustrezna zunanja temperatura.

5.1 NOVOSTI O OKSALNI KISLINI
     Prevedeno z odobrenjem avtorjev
         - Dr med.  Rodoljub  Živadinović    - Žitkovac
         - Ing. Vlastimir Spasić                   - Niš
         - Milutin Petrovič                          - Kraguljevac

V glavnem bom podal le v skrajšani obliki, z poudarkom  vsebine ki je  za nas najbolj zanimiva.

V glavnem mestu  Irske v Dablinu je bil v avgustu 2005 svetovni kongres čebelarjev na katerem je bila ta tema podana:

OKSALNA KISLINA

Najbolj zanimivo temo o tem je predaval g. Antonio Nanetti iz Italije, eden od najboljših poznavalcev Oksalne kisline. Prvo je poudaril pomen in popularnost te v Evropi  pri uničevanju varoje, pri stanju v panju brez zalege. Je ta postopek relativno poceni in z velikim učinkom ter, da čebele to dobro prenašajo. Naj popularnejši način je kopanje in sublimacija. Sublimacija je poudaril relativno draga in še posebno zahteva večjo zaščito čebelarja. Za Italijansko področje priporoča mešanico 4,5 % Oksalne kisline se pravi 1 gram Oksalne kisline in 10 ml.vode ter 10 g. sladkorja. Avtorji tega članka  pa opozarjajo na previsoko koncentracijo, ki lahko škodi čebelam.
Zato priporočajo koncentracijo mešanice 35 g. na 1liter mešanice.
Na osnovi eksperimentov so rezultati pokazali, da je veliko man važno koliko ima mešanice Oksalne kisline kot pa koliko ima sladkorja. Do sedaj je literatura o tem poročala, ni pa poročala zakaj tako. V leto 2001 je več avtorjev priporočalo ( g. Liebig, K. Tampel, R. Buchler ) da se Oksalna kislina daje v 20 % sladkorno raztopino Ta trditev ni upoštevala pomen sladkorja. Sedaj smo končno zvedeli, da je bila ta trditev napačno. Poizkusi so pokazali , da  pri 60 % sladkorju v mešanici Oksalne kisline, se kažejo najboljši rezultati. Če je sladkorja manj se že rezultati slabši. Vprašali so predavatelja , zakaj tako. Odgovoril nam je, da čebele  ne vzamejo tekočino Oksalne kisline brez obzira koliko je v njem sladkorja zaradi njegove kislosti. Oksalna kislina daje namreč najbolj kislo tvorbo od vseh kislin. ( pH= 1 ). Sladkor v raztopini služi, da skupaj z Oksalno tekočino privlači iz zraka vlažnost ki je potrebna za bolj učinkovito delovanje Oksalne kisline.
To so potrdili v prejšnjem letu naši eksperimenti z Oksalno kislino v Srbiji.  V deževnih dneh  je v lovilno mrežo padlo več varoj. Sladkor je torej sinergist Oksalne kisline.
Že v letu 2001 je g. Milani potrdil, da je efikasnost Oksalne kisline mnogo večja ko je relativna vlaga zraka 75% kot pa pri 42 %. Zato bi bilo nujno da se upošteva, da je v dneh ko tretiramo z Oksalno kislino relativna vlaga čim večja.
Čeprav avtor tega dela trdi , da je učinkovitost odvisna izključno od kislosti, čeprav se to ne ve točno kako.
Kislina ne pride v telo varoje na noben način ( tudi ne z inhaliranjem). Verjetno se to vrši le kontaktno. V samem telesu varoje niso našli kislino Potrdili so, da je kislost raztopine bolj pomembna kot sama toksičnost Oksalne kisline.
Ker je v enem takem  eksperimentu  tretiranju z kapanjem pokazalo učinkovitost, pri standardni tekočini (pH-1 )  kar 98,7 %. pri nevtralizirani mešanici z pH-7 pa je bil uspeh le 8,3 %.
Poizkusi so pokazali, da tretiranjem nima nobenega negativnega učinka na čebele. Na matico nima nobenega učinka, da nebi opravljala svoje poslanstvo niti pri tretiranju v Avgustu ko se že polegajo zimske čebele.
Seveda je potrebno omeniti, da je Oksalna kislina namenjena predvsem zimskemu zatiranju. Od začetka Novembra do Novega leta. Le takrat daje najboljše rezultate.
Če se pa uporablja tudi  skozi celo leto, se ne priporoča več kot 3-4 krat. Predavatelj pravi, da se čez leto Oksalna kislina zadržuje v panju le nekoliko dni. Tako z Oksalno kislino smemo ponoviti  najmanj po 2 tednih. Kajti poleti je uspeh zatiranja le 40 - 50%.Tudi tu Oksalna kislina nima nobenega negativnega učinka na matico. To velja le za področje Italije, dočin poizkusi v Srbiji  so pokazali, da se Oksalna tekočina zadrži v panju do 27 dni. Temu se je pač treba tudi za naslednje tretiranjem prilagoditi. ( to naj bi veljalo tudi za našo področje) V kasnejših dneh pa ni bilo opaziti upadanja varoje.
O letni učinkovitosti Oksalne kisline je prvi podal g.Nanetti. Avtorji tega članka so v Srbiji  z  poizkusi to tudi potrdili.
( se nadaljuje)

5.2 UPLINJANJE:
   Ta način sem izvedel le pri eni družini. Dobil sem od g. Jurkoviča uplinjevalec za kar se mu lepo zahvaljujem. Po njegovih navodilih sem vzel srednjo vrednost 1,65 g Oksalne kisline, lepo razporedil kristale v gornjo posodico, ter z prižgano svečico ustavil v panj. To je najcenejši in najenostavnejši način zimskega zatiranja varoze. Ima pa sledeče pomanjkljivosti. Pri sproščanju pri temperaturi 110 stopinj Oksalna kislina preide v plinasto stanje tako nastanejo zelo strupeni plini, ki je brez ustrezne maske čebelarju zelo škodljiv, (g. Avguštin) pravi, da pri postopku izparevanja oziroma sublimacije med čebelarji obstajajo upravičeni pomisleki glede varnosti uporabe te kisline.
   Po uplinjanju se Oksalna kislina zopet spremeni v trdno stanje in nastanejo na stranicah panja kot na satnikih in satnicah kristali oksalne kisline. To pa je velika možnost, da pride v telo čebelarja kot tudi v čebelne pridelke. Propolis pa je v tem primeru onesnažen in postane neprimeren za zdravje, ter velik potencialni vnašalec v človeško telo.

5.3 KAPANJE:
   Pri tem postopku pa sem naletel kar na nekaj težav. Namreč že pri določanju količine tekočine ni vse vredu, teoretično je, praktično pa ne. Res je, da v navodilih piše, z Oksalno raztopino pokapamo samo po čebelah in naprej, pokapamo samo 4 do največ 5 ml raztopine na ulico. Kaj se v resnici dogaja, v tem času v panju, čebele že oblikujejo zimsko gručo in zasedajo 4 pa v najboljšem primeri le 6- 7 ulic. Po dolžini največ 2/3 sata, na obrobu gnezda pa le 1 ali pa še manj. Če gledamo odzgoraj v gnezdo je to ovalna krogla, če pa poseda ob strani pa polkrogla. Če bi upošteval navodila in pokapal z priporočeno količino oksalne raztopine, potem bi čebele dobesedno namočil, utopil. Ravnal sem po svoji presoji, logično je, da če zaseda pol dolžine sata potrebujemo le polovico priporočene količine za ulico. Z baterijo sem posvetil v vsako ulico in po zasedenosti pokapal, se pravi, če je bila ulica zasedena 3 sata sem pokapal 3 ml razstopine, do polovice zasedene ulice 2 ml, ob robu gruče pa le 1 ml Oksalne razstopine. Pripomniti moram tudi to, da če prav sem se pazil, je raztopina ponekod pritekla skozi na podnico panja. S to ugotovitvijo se podere tudi izračun količine potrebne razstopine ki jo potrebujemo. Meni je namreč po navodilih glede na število družin ostalo več kot 60 % Oksalne razstopine, kam z njo, v kanalizacijo kar tudi ni prav. Dve družini pa sem pokapal po navodilih, se pravi 4 ml na zasedeno ulico.

5.4 KONČNE UGOTOVITVE:
   Prvo moram omeniti to, da sem pri vseh družinah po zadnjem točenju uničeval varoe z dimljenjem z Hemovarjem in to z dvakratnem dimljenjem. Po testiranju po 5 dneh dimnjenja je odpadlo zelo veliko varoj, po drugem dimnjenju pa le še do 6.
   Prvo testiranje, ugotavljanje odpadlih varoj po kapanju z Oksalno kislino sem napravil po 15 dneh. Odpadlo je 38-75 varoj glede na moč družine. V naslednjih 15 dneh, oziroma 30 dni po kapanju pa le 0-5 do pet . To je dokaz, da je bilo zadnje dimljenje z Hemovarjem po zadnjem točenju zelo uspešno, takrat je bilo odpadlih kot sem že omenil varoj zelo veliko, varoj ne štejem več, bolj pomembno je da varozo držim na vajetih kot se to pravi. Pomembno je, da nimam več odmrlih družin in da varoa ne škoduje čebelam.
   Uplinjanje kot pri načinu z kapanjem je pokazalo pri uničevanju varoj enake rezultate, prav tako ugotavljam, da povečana količina Oksalne kisline ni vplivala na večji izpad varoj.
   Kar se tiče mrtvic, pa to, veliko preveč jih je.Ker imam pred čebelnjakom položene plošče sem lahko dokaj točno ugotovil število mrtvic. Ne upoštevam pa tiste, ki so ji čebele že odnesle ob izletnem dnevu proč od čebelnjaka. Pri družini, ki sem izvedel uplinjanje in družinah z kapanjem po moji metodi, je bilo mrtvic enako. Pojavile so se drugi dan in jih je bilo 15-35 po številu, ki pa so se po naslednjih dneh zmanjševale, v 15 dneh jih je bilo vseh skupaj na družino 60-80 mrtvic, v kasnejših dnevih jih ni bilo več.
   Iz panjev, ki sem doziral 4 ml na ulico (po navodilih Oksalne kisline) pa je bilo mrtvic veliko več. Že drugi dan skupaj s prvim jih je bilo kar 42 na družino. Vseh skupaj v 15 dneh pa 150.
   Tu je še veliko nejasnega, zakaj do tega pride, kajti pri nobenem sredstvu za zatiranje veroj ni bilo mrtvic.

Ta spoznanja, rezultati, mi dajo misliti v kolikor ne dobimo sredstev za uničevanje veroze bolj učinkovito, varno za čebele kot čebelarja in brez škodljivih ostankov v čebelnih pridelkih, bom z oksalno skušal doseči z minimalno količino, maksimalni učinek s tem tudi zmanjšati število mrtvic.

Za kapanje sem uporabljal injekcijo z cevko, tako imenovani kateter z 3 mm premerom, tako da sem res lahko kapal ( to se nabavi pri veterinarju).

Obvezno je potrebno pri delu uporabljati rokavice odporne na kislino.

6: REZOLTATI ZIMSKEGA ZATIRANJA VAROZE Z OKSALNO KISLINO

Pri preventivnem dimljenju z amitrazom 25.04 in 01.05.2004 ni bilo odpada, se pravi, da je bi.o zimsko zatiranje varoze z oksalno kislino uspešno. Sedaj, bo do približno 15. junija, oziroma do prvega točenja mir pred zajedalcem. Tedaj, kot je že moja navada, še predno vstavim iztočene sate v panje ponovno dimim z amitrazom, 1x ali 2x po potrebi, tako da imam mir z zajedalcem do zadnjega točenja. Seveda, se ne mislim vmešavati v zdravstveno doktrino uradne zdravstvene službe o zatiranju varoze, ampak so to moje preizkušene metode. Omenil bi le to, da ko sem se ravnal točno po navodilih sem v letu 2000 vstal brez polovico družin. Sedaj ,ko delam po svoji presoji, metodi nimam izpada družin. Ne uporabljam nobenih drugih sredstev, kot že poznate in priporočene. Pri uporabi oksalne kisline, torej razen veliko mrtvic ni drugih ne zaželenih učinkov. Tudi večje doziranje Oksalne kisline ni pokazalo negativnih rezultatov, kot le 100 % več mrtvic,. Propad družin bo potrebno temeljito preučiti, kajti po mojem mnenju je tu več vzrokov.

Ko sem v letu 2ooo velike težave z varozo, tedaj sem pričel razmišljati o načinu preprečevanju ki bi bil učinkovit. Z kombinacijo amitraza in oksalne kisline mi je to uspelo. Odločil sem se za to kombinacijo, zaradi tega ,ker po mnenju strokovnjakov , sta ti dve še najmanj škodljive za čebele, kot za čebelarja, ter da ti dve spojini po določenem času ni zaslediti v čebelnih pridelkih .
Ko se prične nova čebelarska sezona po koncu zadnjega točenja, oziroma z krmljenjem čebel, že moramo misliti na zimsko zatiranje varoze.
zimskem zatiranju je v članku ZIMSKO ZATIRANJE varoze z oksalno kislino že obširno napisano, omenim naj le da sem se odločil za kapanje
Ko pa nastopi. Pomlad , konec marca, v začetku aprila vstavim testne vložke, te ugotavljam rezultate učinkovitosti zimskega zatiranja. Zadnja tri leta , glede na izpad varoze nebi bilo potrebno dodatno zatiranja . Izkazalo se je , da je oksalna kislina pri uničevanju varoze zelo uspešna. Iz opazovanj se je pokazalo, na kar sem že tudi pred leti opozoril, da se varoza , pri močnem napadu razvija vzporedno z čebelami da se v takem primeru varoza že v sredini junija razvije do take moči, da že ogroža čebelno družino, do te mere da propade, v takem primeru ni pomoči. Zato sedaj, neglede na rezultate vstavljenih vložkov opravim enkratno dimljenje z amitrazom, in z nosilcem amitraza Dimko, po prvem ali drugim točenju, toda obvezno to mora biti pred 1o junijem . To opravim tedaj, ko so medeni sati pobrani iz medišča, zvečer ko so vse čebele v panju, opravim dimljenje. Iztočene medene sate pa vstavim nazaj dve ali tri ure po dimljenju, običajno je to okoli 11 ure
Z ugotovitvijo z testnimi vložki, je zadosti enkratno dimljenje, z petimi kapljicami amitraza
Pri opazovanju čebel, ugotovim , da ni več tistih znakov , ki so se dogajale prejšnja leta in sem te pripisoval nasemavosti kot mogoče zakasneli majski bolezni. Opazil sem , da po dimljenju teh znakov ni bilo več. Čebele so skakale pred čebelnjakom kot žabe in niso mogle zleteti . čeprav sem jih natančno pregledoval , nisem opazil da bi imele napet zadnji del telesa. Potrebno bo le nabaviti mikroskop , da se bodo podobne stvari podrobneje lahko pogledale. Kot pravim po dimljenju teh znakov ni bilo več, mogoče le posamezne . Čeprav ni bilo videte okvar perutnic , lahko sklepam , da so bili to znaki močne napadenosti varoze ki je botroval v letu 2ooo propad družine .
Tako kot sem že sam ugotovil, kot tudi z posvetovanjem z strokovnjakom veterinarjem, ki je izrazil pomembnost zatiranja varoze , pred pričetkom izleganja mladih dolgoživih zimskih čebel konec julija , oziroma v začetku avgusta. To opravim takoj po zadnjem točenju, to ponovim po istem postopku kot pri prvem točenju, de pravi ko so izpraznjeni medeni sati iz medišča Prav tako se je izkazalo , da je potrebno le eno dimljenje, to popolnoma zadostuje.

Spodaj so diagrami v katerem prikažejo rezultati uničevanja varozo tudi grafično, ki se popolnoma pokrivajo z prakso. Upošteval sem podatke, učinkovitosti amitraza 92 - 95 % , oksalne kisline pa 95 %., o učinkovitosti sem se prav tako posvetoval z veterinarjem.

PRVI DIAGRAM

Krivulja "A" prikazuje razvoj čebel, krivulja "B" pa razvoj varoze , ki pa se razdeli na dva kraka B1 in B2. B1 prikazuje razvoj varoze v letu 2ooo , bil je najmočnejši napad , kot sem že omenil, se razvija vzporedno z čebelami in v točki "X" povzroči propad čebelne družine.
"B2" krivulja pa kaže razvoj varoze v letu 199o iz vira g. LIEBIG "VARROZA - LEITFADEN". Tu je verjetno dokaz, da med najmočnejšim in najmanšin, oziroma zmernim napadom preteče 1o. letni interval. Ta moja teorija bo v naslednjih letih potrjena ali ovržena. Naslednji napad je pričakovati v 2oo8- 2o1o. Pri milejši obliki napada varoze pa povzroči v točki "Y".

DRUGI DIAGRAM

Drugi diagram prikazuje grafično način zatiranja varoze , ki ga izvajam v mojem čebelnjaku. "A" = razvoj čebel
"B" zaustavljen, preprečen razvoj varoze, do te mere, da varoza ne more škodovati družini.

l. Prvo spomladansko dimljenje je zelo pomembno, saj ne vemo kakšen pohod bo v tem letu in čebelam omogoča nemoten potek spomladanskega razvoja.
2. Dimljenje z amitrazom z nosilcem "Dimko" po prvem ali drugim točenju. Datum tega dimljenja prilagodimo, če je le mogoče z točenjem. Mora pa biti pred 5. Junijem, če to ne storimo smo pri močnem napadu lahko že prepozni.
3. Uničevanje varoze po zadnjem točenju. Ponovimo isti zgoraj opisani postopek.
4. Zimsko zatiranje z oksalno kislino storimo okoli 5. do 15 novembra, odvisno od vremena. Toda ne prepozno, kajti čebele morajo imeti saj dva izletna dneva po kapanju. Po možnosti naj bo družina brez zalege, seveda je ta dva pogoja težko uskladiti. Če je malo zalege, po mojem tudi ni kritično, saj mora oksalna kislina, če drži trditev, da ima dolgotrajno delovanje, kasneje te varoze uničiti.

TRETJI DIAGRAM

Tretji diagram prikazuje način zatiranja varoze če izpustimo prvo spomladansko dimljenje. Tedaj so čebele že v nevarnosti, kajti "X" kritična točka je zelo blizu. Ta že grozi (če ne ukrepamo) z uničenjem družine.
Pri zmernemu razvoju varoze, (glej graf "1") po krivulji "B" pa propad čebelne družine grozi , konec julija, avgusta. Tedaj moramo pričeti temeljito uničevati konec julija, v začetku avgusta. Po zadnjem točenju!

S tem postopkom, po mojem mnenju uspešno onemogočimo varozi svoj uničevalni pohod z najmanjšim vložkom strupenih snovi. Pri tem je najpomembnejše da imamo neoporečne čebelne pridelke, kot izdelke.

PRAVILO

Ne glede katera sredstva za uničevanje bomo uporabljali, moramo upoštevati razvoj varoze po kriteriju "MOČNEGA NAPADA" in ustrezno ukrepati. Le tako se bomo uspešno ubranili tega zajedavca.

7: Mitag - 20

Že dalj časa raziskujem okoli tega prepovedanega ali nedovoljenega preparata. Javna tajna je, da ga uporabljajo tudi čebelarji za zatiranje varoze. Nedovoljen je ker ni registriran zato dejavnost. Tudi zato, ker je sporno topilo v katerem je raztopljen AMITRZ. KSILON topilo je strupeno in toksično, v naše telo lahko pride z vdihavanjem ali pitjem.Najdemo ga tudi v oljnatih in nitro barvah,ki pa ga opuščajo prav zaradi strupenosti , povsem pa ga verjetno nikoli ne bodo.

MITAG 20 so izdelovali v tovarni Ruše, sedaj pa ga izdelujejo pri firmi Bayer, ki pa ga bodo prenehali konec tega leta. Potrditev informacije , da so topilo silon zamenjali z topilom Šelsol vodik , CO2 nisem mogel dobiti.

Ve se , da se mitag 2o uporablja, zato bi vseeno morale odgovorne osebe o tem odkrito spregovoriti in svetovati kako ravnati z njim, ne pa si zatiskati uči in ušesa. Nikoli pa ni prepozno,če se uporablja MITAG potem svetujem. Pri prelivanju ali kapanju obvezno uporabljati zaščitno masko.Kapanje izvršimo najmanj 12 ur prej predno dimimo v panju . Da pa bi se izognili vdihavanju strupenih hlapov to napravimo na prostem zunaj čebelnjaka . Stem se izognemo kakršni koli nevarnosti inhaliranja.Topila so običajno popolnoma izhlapiva, tako tudi KSILON, za njim ne ostane nič.Če pa dimimo takoj po kapanju , je velika verjetnost da lahko potem najdemo sledi strupenega topila v čebelnih pridelkih.Pa še to zanimivost , AMITRAZ se že uporablja že 2o let pa strokovnjaki ugotavljajo , da amitraz na pršice.danes prav tako učinkovito uničuje kot pret 2o leti.

Da MITAG uporabljajo tudi drugod , beri pod publiko POVEZAVE - Čebelarstvo v Jugoslaviji.

8: Rotenon

Srečo sem imel, da sem spoznal čebelarje naprednih misli in idej, tako smo že pred leti poizkusili zatirati varozo z naravnim preparatom, izvlečkom južno Ameriške korenine Rotenon se meša z določenim procentom fine moke, sladkorja ter kaolina. Dodaj se kot zimsko zatiranje zajedavca. Po romčku nad gnezdom se potrese žlico te mešanice.

Ta produkt korenine spada v 3. Skupino strupenosti

Rezultati niso bili zadovoljivi, zato smo takrat to opustili. Ne ve se , ali je bil preparat že star, da ni imel več učinka ali kaj drugega. Poiskusno zatiranje sem opravil pri dveh družinah, neuspešno.Tudi ostali čebelarji ki to poizkušali so povedali o neuspehu.