1: ČEBELARJENJE S TRI ETAŽNIMI PANJI:

Že pred leti, ko sem čebelaril še z običajnimi AŽ panji, sem ugotovil, da je nekaj narobe bodisi z našo kraljico, da tako rada roji, bodisi z mojim čebelarjenjem. Razmišljal sem, kaj spremeniti, kaj narediti, če s čebelami ne bi bilo toliko dela.
    Zato sem se lotil poskusa s trietažnim panjem. Najprej sem po svoji zamisli in merah izdelav dva panja pozneje pa, ko sem dobil v roke knjigo Praktični čebelar patra Donata Juga, sem pri gaberitnih merah sledil njegovemu nasvetu.. Poudariti moram, da je to zelo pomembno, ker s tem preprečimo izdelavo voščenih prizidkov. Tak panj sem pozneje predstavil tudi na čebelarski raztavi ob semenarju v Celju.
    Čas je, da svoje praktične izkušnje s tem panjem predstavim tudi bralcem Slovenskega čebelarja, saj si brez tega panja čebelarjenja ne morem več niti zamisliti. Ugotavljam pa tudi, da se trietažni panj že uveljavil med čebelarji. Delo bom skušal opisati čim bol natančno, se pravi kronološko vse od začetka čebelarskega leta.
    Za osvežitev spomina: panj je sestavljen iz treh enakih etaž, to je zgornje, srednje in spodnje etaže. Zgornja etaža - medišče, je pregrajena z matično rešetko, spodnji etaži pa sta plodišče. Čebelarsko leto se začne že takoj po zadnjem točenju, torej z začetkom dodajanja sladkorne raztopine za prezimitev čebel. Ta čas, je avgust oz.septembra se začnejo čebele pripravljati na prezimitev in medičino odlagati v plodišče okoli zalege, kjer nameravajo prezimiti. Ko ugotovimo, koliko zimske zaloge hrane primanjkuje posamezni družini, je lepo opisano v omenjeni Donatovi knjigi, izdani leta 1934. Najbolje je , če vsak panj posebej pregledamo in si vsakega zapišemo, koliko hrane potrebuje. Donat pravi takole:>Če ima družina v plodišču štiri medene sate, ki so skoraj do tal naneseni z medom ter so čez polovico zadelani, je v njem približno 8 kg medu. Če ima tudi v preostalih satih 4- 5 kg medu, smemo biti brez skrbi. Tak panj zadostno zimsko zalogo. O količini zaloge se lahko natančneje prepričamo na oko tudi tako, da precenimo v normalno izdelanih in do roba napolnjenih satih: 1 dm2 naj bi bilo na obeh straneh napolnjenega sata 1/3 kg medu. Tri take ploskve dajo 1 kg medu, izdelan sat AŽ-panja pa ima skoraj 9 dm2 površine. V popolnem zadelanem satu je tedaj 2,5 kg čistega medu. Seveda je najbolj zanesljivo, če vse sate v plodišču stehtamo. Da bi imela družina dovolj za zimo naj bi vse skupaj s čebelami vred tehtalo 16- 17 kg , če pa so vmes tudi stari sati pa 18 kg.
    V nadaljevanju pravi, da zadostuje 12 kg medu na družino. Če ga damo preveč, potem marca, ko se začne zalega množiti, satje pa je še vedno polno medu, med zaradi pičle zalege počasi kopni. Tak panj peša zaradi preobilice medu in zaostaja v razvoju. Donat v svoji knjigi poudarja, da zato 12 kg zadostuje, če ga je več, je to preveč.
    V mojem trietažnem panju pa zadostuje 14 kg zaloge. Bolje je, da spomladi ob sv.Jožefu (okoli 19 marca) ob lepem vremenu družine pregledamo in tistim, ki nimajo dovolj hrane, to po potrebi dodamo,še zlasti tistim družinam, ki se hitro razvijajo in potrebujejo več hrane. Spomladi regrat velikokrat ne da dovolj medičine za nemoten razvoj čebel. Če prav je bilo o sladkorni raztopini že veliko napisanega, ne bo odveč, če napišem, da je najprimernejša v razmerju 10:8, torej 10 kg sladkorja in 8 l tople vode. V raztopini je veliko vode, ki jo čebele izločajo, zato jim moramo sladkorne raztopine dodati več, najbolje je da manjkajočo hrano pomnožimo z 1,5. Torej, če smo ugotovili, da družini manjka 5 kg medu, ji moramo dodati 7,5 kg sladkorne raztopine. Stari čebelarji pa so namesto čiste tople vode skuhali zeliščni čaj iz mešanice pelina, rmana in melise. Tudi sam dodajam v sladkorno raztopino čaje. V 4 - 5 l zavrete vode damo zelišča in postimo stati nekaj ur. To blagodejno vpliva na zdravje čebel, preprečujemo s tem nosemavost čebel. Ko začne novembra oziroma decembra zmrzovati in ko se zunanja temperatura spusti pod 0 stopinj C, družine dobro odenem. Iz medišča tedaj vzamem satovje in ga shranim v dobro zaprto omaro. Izkazalo se je, da je za odevanje panjev najboljša 5- 6 cm debela penasta guma. Je odličen toplotni izolator, prepusten za vlago, dobro tesni in tako v panju preprečuje nastajanje vlage. Pomembno je, da si priskrbimo staro (že rabljeno) penasto gumo, ker ne vsebuje statične elektrike, pa tudi pri tapetniku ni draga. Nova ni primerna. Paziti moramo, da prednje penaste gume zgoraj ne pozabimo založiti, da ima vlaga iz penaste gume nad matično rešetko prost izhod. Vrat panja ne zapiramo, pustimo jih odprte. Tako pustim čebelje družine do nastavljanja satovja v tretjo etažo. Seveda je to odvisno tudi od vremena in moči družine. Glede na moč družine se odločim , kako bom družino pripravil oziroma ali bo eno-ali dvomatična.
   Če je enomatična družina močna, ob lepem toplem vremenu odstranim penasto gumo nad matično rešetko in jo po potrebi očistim. Ponavadi to ni potrebno, ker zaradi pravilnih razmikov med satniki in matično rešetko ni voščenih prizidkov ali pa jih je zelo malo. Vstavim odbrano satje in nove sate s satnicami po naslednjem vrstnem redu: izdelan sat, satnik z satnico, izdelan sat, satnica itd. vse do konca. Panj znova odenem in odetega pustim toliko časa, da se vstavljeno satje segreje na temperaturo panja. Tedaj naredim prvi večji poseg, to je premestitev satov s pokrito zalego. Sate s satnicami iz tretje etaže zložim na stojalo, izdelano satje razmaknem in na to mesto v tretji etaži vstavim odvzeto satje z lepo pokrito zalego iz plodišča.Pri tem pa je treba paziti, ga ne prenesemo tudi matice. Na izpraznjeno mesto v plodišče vstavim sate z novimi satnicami. Če je treba, sate razporedim tako, sat s satnico vstavim med izdelane sate. Pri tem en sat izločim, da na zadnje mesto levo ali desno v srednji etaži vstavim gradilni sat, v katerem pozneje izrezujem pokrito trotovino. Ko čebele ne izdelujejo več trotovine, gradilni sat zamenjam z izdelanim satom. Če ugotovim, da matica zalega samo v eni etaži, potem ta panj 0označim in pozneje zaleženo satje premestim v nezaleženo etažo. Ta poseg sicer ni nujen, ker matica sama poišče prazno satje, je pa koristen, ker s tem zmanjšamo možnost rojilnega razpoloženja družine. Rojilnega razpoloženja ne moremo v celoti preprečiti, saj je to naravno, zmanjšamo pa ga lahko. Če se družina kljub temu pripravlja na roj, tako družino označim. Treba jo je pregledovati vsakih 10 dni in iz lepih matičnikov oblikovati nove rezervne družinice. Ugotavljam pa, da je v trietažnem panju rojivost kar za približno 50-70 % manjša. To je vse, kar je treba postoriti v enomatičnem panju. Zdaj lahko čakamo le še na dobro pašo.
   Z zaostalo, šibko družino pa naredim -dvomatično družino. Vplodišću poiščem sat z matico in jo premestim na sredino tretje etaže.Dodam še dva z medom dobro založena sata, preostanek pa napolnim s praznimi sati iz spodnjih etaž. Ne zaležene sate iz spodnjih etaž zložim na stojalo, tako naredim prostor za novo rezervno družino, ki jo namestim v spodnjo etažo. Pred tem panj,iz katerega sem vzel družinico,zadelam z belim papirjem.Čebele na drugih zaleženih satih na hitro ometem pred panj ali na mrežo pred čebelnjak in jih namestim v srednjo etažo. K vstavljeni družini dodam še sat z medom in satnikom z novo satnico.Druge dobre sate shranim ,slabe pa izločim.Tedaj v srednjo. etažo vstavim gradilni sat,in to levo ali desno kot zadnji sat.Družino znova dobro odenem. Po navadi se v tako narejeni dvomatični družini ne pojavlja rojilno raspoloženje.Ko začneta obe matici pridno zalegati,ta družina kmalu dohiti preostale družine. Ni se še zgodilo, da bi tako narejena družina rojila. Seveda pa je mogoče tudi to, jo je občasno pogledati in ustrezno ukrepati.Ko se pojavi paša ,čebele zgornji matici z medečino preprečijo zaleganje,tako da nima več kje zalegati. Matice pa tudi ne iščem, ker je že izpolnila svojo nalogo.
    Kot sem že enkrat omenil, da imamo z trietažnimi panji veliko možnosti,sem v tem letu ,to pomlat napravil nekoliko drugače, namreč združil sem nastavljanje in prestavljanje v eno.
    Ker letošjne leto, glede razvoja kasni,so družine za prestavljanje bile pripravljene šele konec aprila, V lepem toplem sončnem dnevu sem napravil takole:
   Družine so prezimile v srednji etaži. Iz spodnje etaže sem vse sate prestavil na kozico.Vso družino iz srednje etaže pa sem prestavil v spodnjo etažo,pri močni družini sem izbral dva sata pokrite zalege in ju pestavil v medišče , na to mesto poleg gnezda pa vstavil nove romiče z satnico. V srednjo etažo pa sem nastavil satovje v naslednjem vrstnem redu.Od leve proti desni, izdelan sat, rom s satnico,izdelan sat, rom s satnico itd. zadnjega pa gradilni sat. V zgornjo etažo pa sem poleg zaležene pokrite zalege vstavil še sat z dobro založenim z medečino. Ostalo pa napolnil z lepimi izbranimi sati.

Pri ne preveč močni družini pa sem sate z pokrito zalego vstavil v sredino srednje etaže. Vse ostalo pa tako kot zgoraj opisano.

O rezultatih bom pisal kasneje.

Konstrukcijke novosti :

- Tri enake prekate za satnike.
- Zamenjava nosilnih palic z D 7mm, z večjo upogibno trdnostjo.
- Zmanšanje distance med satniki in steno panja.
- Matična podaljšana rešetka.
- Poniklana matična rešetka – zmanšano trenje pri prehodu čebel, manjša možnost poškodbe kril čebel. Preprečeno rjavenje.

Prednosti panja:

- Povečana prostornina panja za 50 % , kar kranski matici omogoča neoviran razvoj
- Ne potrebujemo nobene zaklade.
- Zmanjšana rojivost čebel.
- Zaradi zmanjšane distance med satniki, manj čebeljnih voskovnih nazidav,
preprečena širitev satja, tako imenovanih buhtelni.
- Nobenega prestavljanja satovja, ker ima matica za zaleganje 2 etaži.
- Čebele v spodnji etaži ne blokirajo matico pri zaleganju z medečino.
- Družino zazimujemo v spodnjih dveh etažah.
- Čakamo na dobro pašo , DONOS panja je 2 - 3 KRAT večji od običajnega AŽ panja.
- Možnost čebelarjenja na več načinov
A - Z eno matico.
B - Z dvema maticama.
C - Z dvema ločenima družinama.

Pomankljivosti panja:

- Ker je rojivost zmanjšana, moramo imeti še vedno običajni AŽ panj, enega ali več, da bomo imeli razvoj novih družin, rojev ali narejencev.

- Rojilno stanje čebel ne moremo nikoli popolnoma zatreti, da pa lahko gremo od doma brez skrbi je tu novost, matična rešetka s katero preprečimo da bi nam roj ušel.

Prednosti tega načina:

- Nobena družina nebo postala brezmatična.
- Roj se po kratkem času vrne nazaj v panj.
- Trote pa po možnosti v popoldanskem času za kratek čas izpustimo.

2: VSTAVLJANJE SATNIC

   Kot sem že omenil, da sem v letošnji sezoni sledil nasvetu, da se vstavlja nove satnice obrnjene tako, da je zgoraj neizdelan del satnice. Za letošnje sezono bo ta nasvet že prepozen, v naslednji sezoni pa bo prav prišel. Ker kupujem romčke za satnice dobim enkrat že vrtane za žičenje pokončno, sam pa žičim vzdolžno. Ker panje ne prevažam je zame najboljše vdolžno. Še predno sem zamenjal proizvajalca satnic (sedaj jih uporabljam od drugega), so se mi zaradi teže strdi sesedali. Bilo je nekaj manj sesedanja , ko sem pokončne žice randriral z napravico za napenjanje žice. Z novimi , ki jih sedaj uporabljam tega problema nimam več. Vstavil sem oba načina žičenja s satnico. Zasledoval sem delo čebel in ugotovil sledeče. Romi s satnico ki so bile žičene pokončno so čebele lepo izdelale, dočim romi s satnico, ki so bile žičene prečno, pa so se zgoraj krivile.

Ker sem to pregledoval vsaki drugi dan, sem lahko to pravočasno preprečil, s tem da sem jih obrnil. Po stari običajni metodi.

Zato sledi, romčki s satnico, ki so žičeni pokončno so primerni za obrnjeno vstavljanje, romčki ki pa so žičeni prečno pa NE.

Čeprav je satovje izdelano lepo po celem prostoru romčka, imam pomisleke ob rojilnem času. Kje potem čebele potegnejo matičnake. Če to počnejo po celem satu, so težave pri pregledovanju, saj sigurno vzame več česa, posebno tedaj ko so družine močne in na gosto zasedejo satje.

Sam bom uporabljal v bodoče stari običajni način vstavljanja. satnic.